Na Zemlji

»Slikanje v pokrajine je osebno in globoko doživetje. Ko sem zapustila stene ateljeja, kjer ni vpliva zemlje, vode, vetra – se je začel odstirati svet mnogih obzorij. Treba je bilo kopati v globino, kar omogoča meditativno stanje. Na Cerkniškem jezeru sem pokleknila na zemljo in kleče slikala z rokami, travami, pigmenti, zemljo. Zemljo sem slikala z zemljo. Ritual je bil vedno buren in nežen hkrati, kot je travnik na jezeru, poln miline, ko nanj posije sonce in namrščen ko zapiha močan veter ali se zjoka dežek.«

– Iz avtoričinih zapiskov –